Ameriška strategija na področju umetne inteligence je presenetila Kitajsko in napovedala začetek intenzivne tehnološke tekme. Ključni element te strategije je omilitev izvoznih omejitev za ameriško tehnologijo na področju umetne inteligence, kar naj bi ZDA okrepilo v globalnem tehnološkem dvoboju s Kitajsko. Ta poteza predstavlja pomemben premik v ameriški politiki, ki bi lahko bistveno vplivala na globalno distribucijo in razvoj tehnologij umetne inteligence.

Voditelji Silicijske doline so se udeležili dogodka v Washingtonu, D.C., kjer so razpravljali o Trumpovem načrtu za umetno inteligenco (AI). David Sacks, Trumpov "AI-car", je s soustanovitelji podcasta All-In predstavil 28-stranski načrt. Trump je na vrhu zavrnil idejo, da bi morale AI-podjetja plačevati za uporabo avtorsko zaščitenih del v svojih modelih, in pozval k "zdravi pameti" pri pravilih za AI in intelektualno lastnino, saj naj bi to ZDA postavilo v slabši položaj glede na Kitajsko. Hkrati je Trump napovedal izvršilne ukaze za boj proti "woke AI". Medtem pa poročajo o težavah z regulatornimi orodji za AI, kjer naj bi FDA-jevo orodje Elsa "haluciniralo" neobstoječe študije. Pennsylvania je medtem zagotovila 70 milijard dolarjev za spodbujanje razvoja AI in energije, pri čemer je Carnegie Mellon University postal pomembno središče za ta področja.

Ameriški tehnološki velikan Amazon je zaprl svoj laboratorij za raziskave umetne inteligence v Šanghaju. Odločitev prihaja v času povečane tehnološke tekme med ZDA in Kitajsko na področju umetne inteligence.

Tajvanski polprevodniški velikan TSMC je po poročanju tujih medijev napovedal pospešitev proizvodnih načrtov v svoji ameriški tovarni v Arizoni. Proizvodnja najnaprednejših 3-nanometrskih čipov naj bi se začela že leta 2027, kar je leto dni prej, kot je bilo prvotno načrtovano. Ta strateška poteza velja za neposreden odgovor na konkurenčni pritisk južnokorejskega Samsunga, ki v svojem obratu v Teksasu načrtuje proizvodnjo 2-nanometrske tehnologije. Podjetje je hkrati uradno potrdilo, da je v zadnjem četrtletju letošnjega leta že začelo s serijsko proizvodnjo 2-nanometrskega procesa (N2) v svojih domačih obratih na Tajvanu. S tem je TSMC postal prvi proizvajalec na svetu, ki uporablja tehnologijo tranzistorjev z nano lističi oziroma arhitekturo GAA (Gate-All-Around). Analitiki poudarjajo, da je hitrejša širitev v ZDA tesno povezana z naraščajočim povpraševanjem podjetja Tesla po čipih za umetno inteligenco, pri čemer se ameriški avtomobilski proizvajalec zanaša na proizvodne zmogljivosti obeh azijskih polprevodniških gigantov.

Ameriški tehnološki velikan Meta Platforms je napovedal nakup singapurskega zagonskega podjetja Manus, ki sta ga ustanovila kitajska podjetnika in se ukvarja z razvojem agentov umetne inteligence. Po dostopnih informacijah naj bi vrednost posla znašala približno dve milijardi ameriških dolarjev. Podjetje Manus, ki je bilo javnosti prvič predstavljeno šele marca letos, se je hitro uveljavilo na področju napredne avtomatizacije poslovnih procesov in potrošniških produktov. Ta prevzem predstavlja pomemben mejnik v globalni tekmi za prevlado na področju umetne inteligence, hkrati pa poudarja konkurenčnost kitajskih strokovnjakov kljub prizadevanjem Washingtona za omejitev kitajskega dostopa do ameriške tehnologije. Meta namerava tehnologijo podjetja Manus integrirati v svojo obstoječo ponudbo, s čimer želi okrepiti zmogljivosti avtonomnih agentov v svojem ekosistemu. Posel odmeva v tehnološkem sektorju kot dokaz, da Meta nadaljuje z obsežnimi naložbami, s katerimi želi ohraniti korak pred konkurenti, kot so Google, Microsoft in OpenAI. Čeprav je podjetje Manus trenutno bazirano v Singapurju, njegovi kitajski temelji sprožajo vprašanja o geopolitičnih vplivih na trgu visokih tehnologij.